Začetki Komunale Idrija segajo v čas avstroogrske vladavine, ko so se pojavile prve oblike oskrbe z vodo in odvajanja odpadnih voda. Do približno leta 1895 se je vsa infrastruktura gradila in uporabljala samo za potrebe rudnika in strogega mestnega jedra.

Po tem letu so se gradili prvi večstanovanjski objekti (t. i. prhavzi) na območju današnjih Brusovš, Prejnute, Grape in Cegovnice. Ta območja so bila delno komunalno opremljena z javnimi pralnicami. Okolica teh stavb pa je bila urejena tudi z odvajanjem meteornih voda v najbližji vodotok.

V času italijanske okupacije po prvi svetovni vojni se je hitro razvijala cestna infrastruktura, za potrebe italijanske vojske pa se je gradilo sodobne objekte (tako imenovane palacine),  za katere so bili zgrajeni ˝sodobni vodovodi˝, saj je bila voda speljana v stavbe. Urejala se je ustrezna kanalizacija, gradile so se cestne povezave, parki in novo mestno pokopališče. Zaradi rasti privatnega kapitala se je naselje širilo, kar je narekovalo izgradnjo celotne komunalne infrastrukture.

Po drugi svetovni vojni so se pojavili zametki delovne organizacije, ki naj bi se ukvarjala s komunalno infrastrukturo in nudila storitvene usluge prebivalcem mesta. V tem obdobju se je najprej začela obnova in novogradnja vodovodov, ki so bili speljani do vseh hiš v strnjenem delu mesta. Ta dela je izvajalo takratno občinsko podjetje Mestni vodovod. Obenem so začele delovati tudi različne obrtne delavnice, in sicer mestna čevljarnica, mestna krojačnica, elektro-radio delavnica in druge, ki so se združile v t. i. Komunalni zavod.

Med leti 1961 in 1975 je bilo potrebno zaradi zahtev trga Komunalni zavod reorganizirati in opustiti posamezne dejavnosti ter se preoblikovati v Obrtno komunalno podjetje, ki je bilo nosilec razvoja in izgradnje komunalnih sistemov. Njegove dejavnosti so bile vodooskrba, kanalizacija, snaga, filmsko gledališče, strojna enota, letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest, pokopališče, gradbena enota, ključavničarska in vodo inštalaterska dejavnost. Za potrebe urejanja prostora pa je Komunala ustanovila t.i. projektivni atelje.

V času od leta 1974 do 1978 so bile ustanovljene samoupravne skupnosti, katerih odločitve so bile v glavnem politične in pogosto nestrokovne. Komunalno podjetje je začelo poslovati z izgubo, kar je povzročilo tudi propadanje obstoječe komunalne infrastrukture. Zaradi nepoplačanih terjatev pri nekaterih projektih izgradnje infrastrukture je podjetje svojo izgubo še povečalo in začelo močno zaostajati.

Po letu 1978 so se oblikovali t.i. TOZD-i. V okviru SGP Zidgrad Idrija in tako je nastala TOZD Komunala.

Komunala se je odcepila od SGP Zidgrad v letu 1984 in zopet začela graditi sistem komunalne organiziranosti v smislu približevanja uporabnikom ter vzpostavljati dialog z občinsko politiko. Pričeli so se tudi širitveni procesi komunalne dejavnosti na ostale kraje Občine Idrija, predvsem na področju dejavnosti vodovoda. V drugi polovici tega obdobja se je uredila tudi cenovna politika na način, da je Komunala zopet začela poslovati na tržnih osnovah.

Nastanek nove države Republike Slovenije in pojav strankarske politike sta vplivala tudi na delovanje Komunale. Med drugim je vpliv strankarskih interesov sprožil dolgotrajna dogovarjanja za povišanje cen s prepovedjo povišanj.

Po letu 1992 se je začela intenzivna izgradnja vodovodov na planotah občine Idrija (Ledine-Vrsnik, Zavratec, Gore – Dole, Vojsko, Zadlog in še nekaterih manjših), ki pa so za podjetje prej pomenili dodatno obremenitev kot pa ustvarjanje dohodka, saj so to izredno obsežni vodovodni sistemi z majhnim številom uporabnikov pitne vode.

Leta 1998 se je uspešno končala izgradnja čistilne naprave v Idriji, ki se je začela že leta 1982.

V času od 1992 do leta 2002 se je pristopilo k temeljiti inventarizaciji obstoječega stanja ter izdelavi projektnih rešitev nepokritih območij in obnov dotrajanih komunalnih vodov predvsem v večjih krajih Idriji, Spodnji Idriji in Godoviču, deloma pa tudi v drugih, manjših krajih. To je torej obdobje hitre izgradnje komunalne infrastrukture na območjih, ki do tedaj z infrastrukturo niso bila pokrita.

Obstoječa čistilna naprava Idrija ni več zadostovala zahtevam in obsegu količin čiščenja odpadne vode, zato je občina s pomočjo evropskih sredstev. Konec leta 2015 so tako odprli prenovljeno in posodobljeno čistilno napravo, ki ustreza zahtevam in standardom sodobne tehnologije. Hkrati je bila v mestu zgrajena manjkajoča kanalizacija.

Zaradi širitve kraja in višanja okoljskih standardov, je občina pristopila k izgradnji nove čistilne naprave v Godoviču, ki jo bo predala v uporabo v letu 2024. Naprava bo tako omogočala nadaljnji razvoj in širitev kraja, ter očistila vodo skladno z veljavnimi standardi.