Oskrba s pitno vodo

Komunala d.o.o. kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo izvaja dejavnost na celotnem območju občine Idrija. Naša glavna naloga je zagotavljanje zadostnih količin zdravstveno ustrezne pitne vode. Dejavnost izvajamo skladno z veljavnimi predpisi s področja vodooskrbe.

Aktivnosti enote so povezane z rednim in investicijskim vzdrževanjem vodovodnega omrežja, vključno z zajetji, črpališči, vodohrani in drugimi elementi vodovodnega sistema. S slednjem, odkrivanjem in odpravljanjem okvar na sistemu težimo k zmanjševanju vodnih izgub. 

Zadostno količino pitne vode zagotavljamo preko sedmih ločenih vodovodnih sistemov.

Pripravo vode izvajamo z dezinfekcijskim sredstvom – tekočim natrijevim hipokloritom. Količino prostega rezidualnega klora na večini vodovodnih sistemov že spremljamo avtomatsko (meritev večkrat dnevno), kljub temu pa izvajamo tudi redne ročne meritve prostega klora v pitni vodi. Za prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi dejavniki tveganja imamo izdelan HACCP načrt. Kakovost pitne vode spremljamo z odvzemom vzorcev po programu notranjega nadzora in državnega monitoringa skladno s predpisi. Po potrebi se izvede tudi interni odvzem vzorcev za mikrobiološko analizo. V primeru ugotovljenih neskladnosti občane obveščamo na krajevno običajen način.

Priključevanje uporabnikov na gospodarsko javno infrastrukturo

Vodooskrbni sistemi

Vodooskrbni sistem Idrijska Bela in Idrija skupni

Vodooskrbni sistem Idrijska Bela oskrbuje s pitno vodo spodnji del mesta Idrija. V Idrijski Beli sta dve kaptažni vrtini, vsaka z izdatnostjo po 10 l/s. Globina vrtin je 120 m. Nahajata se v dolini reke Belce. Voda se črpa v vodohran Na žagi s prostornino 100 m3, od tam pa v raztežilnik Guzelj s prostornino 100 m3. Preko črpališč Kalvin in Levstikova se vodo iz omrežja prečrpava še v vodohrana Kalvin in Zajčevše za oskrbo zgornje cone mesta. V objektu črpališča Idrijska Bela se izvaja filtriranje vode in dezinfekcija z natrijevim hipokloritom, ki je potrebna zaradi izredno dolgega primarne vodovodne cevi do mesta (7 km).

Vodooskrbni sistemi Vojaški, Slanice in Lačne vode napajajo zgornjo cono mesta Idrija, nato pa se gravitacijsko združijo z Idrijsko Belo in kot sistem Idrija skupni napajajo spodnjo cono mesta Idrija. 

Vodooskrbni sistem Vojaški se oskrbuje z vodo iz več zajetij, ki se nahajajo na južnem pobočju Kobalove planine na nadmorski višini med 480 in 640. Najvišje ležeče zajetje je Planinka, nižje ležijo zajetja Grajska, V gozdu, Češnjica 1 in Češnjica 2 ter Klemenka. Voda iz zajetja Češnjica 1 izteka v zbiralnik Češnjica, kjer se dezinficira. Tako pripravljena voda oskrbuje uporabnike na Kanomeljskem Razpotju, ostalo pa izteka naprej do vodohrana Gortanova, zajetja Grajska in v vodohran Vojaški. Vodohran Gortanova in zajetje Grajska tako prejmeta že pripravljeno vodo, ki se meša z zajetjem Grajska in Češnjico 2. Ta voda delno oskrbuje končne uporabnike, del pa se izteka v vodohran Vojaški, ki se nahaja neposredno nad PBI, in preko raztežilnika in cisterne Hilidor v vodohran Bazile. Iz Vojaškega vodohrana se oskrbuje večji del zgornje cone, iz vodohrana Bazile pa večji del spodnje cone. 

V Vojaškem vodohranu je nameščena tudi dezinfekcijska postaja. Avtomatska meritev prostega klora se izvaja v vodohranu Bazile.

Vodooskrbni sistem Slanice se oskrbuje z vodo iz zajetja Ribnjaki, ki se nahajajo pod slaniškim grebenom, na višini 600 m. Voda odteka v zbirno zajetje ter preko štirih raztežilnikov napaja zgornjo cono mesta Idrija (Beblerjeva in Vojskarska ulica, Ulica zmage), z viški pa za oskrbuje spodnja cone mesta Idrija. Dezinfekcijska postaja z natrijevim hipokloritom je nameščena po zbirnem zajetju. 

Vodooskrbni sistem Lačne vode se oskrbuje s pitno vodo iz štirih zajetij – kaptažni izviri, ki se nahajajo nad makadamsko cesto Idrija – Hleviške planine. Iz zajetij voda odteka v zbirno zajetje, odtod pa preko treh raztežilnikov v vodohran Lačne vode. Sistem oskrbuje s pitno vodo zgornjo cono mesta Idrija in preko še enega raztežilnika spodnjo oskrbovalno cono.

Vodooskrbni sistem Spodnja Idrija

Sistem Spodnja Idrija – Rupnik se oskrbuje z vodo iz več zajetij, ki se nahajajo na desni strani struge Idrijce, v gozdnih grapah nad Mokraško vasjo. Voda iz zajetij doteka v vodohran Mokraška vas, od tam pa v omrežje. Prav tako doteka voda preko Mokraške vasi tudi v vodohran Rupnik. Priprava vode se izvaja v vodohranu Mokraška vas z avtomatskim odmerjanjem dezinfekcijskega sredstva. V vodohranu se izvaja tudi avtomatska kontrola količine prostega klora. Pitna voda se od marca 2017 v sistem Spodnja Idrija dovaja tudi iz sistema Idrija skupni. 

Vodooskrbni sistem Jeprže se oskrbuje z vodo iz zajetja Jeprže, ki se nahaja na strmem pobočju severno nad predelom Spodnje Idrije – Pustota. Za ta vodni vir obstaja verjetnost naravnega onesnaženja s površinskim spiranjem okolice zajetja, zato je v primeru povečane motnosti izključen iz omrežja. Iz zbiralnika kaptiranega izvira voda gravitacijsko odteka v vodohran Jeprže. Iz sistema Jeprže je s pitno vodo oskrbovano naselje Spodnja Idrija. 

Vodooskrbni sistem Godovič 

Sistem se oskrbuje z vodo iz vrtine, ki je bila izdelana leta 1997 in se nahaja v neposredni bližini zajetij – izvirov Pikeljščice, na nadmorski višini okoli 730 m. Voda se črpa iz vrtine, globine več kot 100 m, v vodohran Veharše na vrhu hriba Gladki grič. Iz vodohrana Veharše se dezinficirana voda po enem cevovodu prečrpava v vodohran Mravljišče, ki napaja Dole do zaselka Kovačev Rovt, in vodohran Zavratec, po drugem cevovodu pa težnostno odteka preko dveh raztežilnikov v vodohran Godovič. Priprava vode se izvaja v vodohranu Veharše z avtomatskim odmerjanjem dezinfekcijskega sredstva. 

Vodooskrbni sistem Črni Vrh 

Sistem se oskrbuje z vodo iz kaptažne vrtine, ki je bila izdelana leta 1992 in se nahaja 250 m jugozahodno od središča Črnega vrha nad Idrijo. Okoli 15 m vstran se nahajajo rezervna zajetja: avstrijsko, italijansko in zajetje R5. Rezervna zajetja zlasti v sušnem obdobju presahnejo, sicer pa se voda iz objektov preliva na prosto. 

Voda iz kaptažne vrtine se prečrpava v vodohran. Črpalka je nameščena v črpališču Bajer, globine 100 m. Priprava vode se izvaja v črpališču Bajer s pomočjo avtomatskega odmerjanja dezinfekcijskega sredstva. 

Vodooskrbni sistem Gore

Vrtina se nahaja v zgornjem delu Češmelove grape ob makadamski cesti Tabor – Češmel na nadmorski višini 740 m. Voda se iz vrtine črpa v vodohran, ki se nahaja nad zaselkom Gore. Iz sistema se s pitno vodo oskrbuje naselje Gore. Sistem je povezan z delom vodooskrbnega sistema Godovič (vodohran Mravljiše) in lahko oskrbuje tudi sistem Dole. V vodohranu Gore se vrši dezinfekcija s pomočjo avtomatskega doziranja dezinfekcijskega sredstva.

Vodooskrbni sistem Ledine

Kaptažna vrtina, ki oskrbuje vodovod na Ledinski planoti, je izdelana ob lokalni cesti iz Ledin do kmetije Šnita. Globoka je približno 90 m. V vodohranu Ledine se vodo pred vstopom v vodno celico filtrira skozi peščeni in mikrobiološki filter, nato pa se dezinficira še s pomočjo UV naprave in končno z natrijevim hipokloritom z avtomatskim doziranjem. V primeru povišane motnosti se pred filtracijo obdela z flokulantom. V tem času redno izvajamo tudi meritve količine flokulanta. 

Vodooskrbni sistem Vojsko

Sistem se oskrbuje z vodo iz zajetja Gačnik – kraški izvir, ki se nahaja v strmem delno skalnem in gozdnatem pobočju, na višini okoli 1000 m. Voda iz zajetja odteka v črpališče, odtod pa tlačno naprej v vodohran Vojsko in Vodohran Krekovše. Regulacija odmerjanja dezinfekcijskega sredstva se izvaja na podlagi ročno izmerjene vrednosti prostega klora na omrežju in avtomatske meritve. Priprava vode se izvaja v vodohranu Vojsko s pomočjo natrijevega hipoklorita. Kontrolo koncentracije dezinfekcijskega sredstva v pitni vode se redno izvaja na omrežju in avtomatsko.

Vodovodno omrežje

Celotno vodovodno omrežje (primarno in sekundarno omrežje), ki ga upravljamo, meri cca. 173 km.

Vodovodno omrežje je zgrajeno iz objektov (črpališča, prečrpališča in vodohrani), katere povezujejo cevi različnih materialov, premera od 20 – 400 mm, povezavo objektov na vodovodno omrežje pa zagotavljajo zgrajeni hišni priključki.

Priključitev na javno vodovodno omrežje

Za izvedbo hišnega priključka mora uporabnik pitne vode pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda. Soglasje izda upravljavec javnega vodovoda v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, na podlagi vloge in ustrezne dokumentacije.

Načrt zagotavljanja varnosti pitne vode

Več o načrtu zagotavljanja varnosti pitne vode za vodooskrbne sisteme v upravljanju Komunala d.o.o. si lahko preberete tukaj:

Pogosto zastavljena vprašanja

Ker na območju Občine Idrija prevladuje porozni kraški teren, se voda s površja zelo hitro izpira v tla, kar zmanjšuje njeno sposobnost samočiščenja. Če surova voda iz vodnega vira ni zdravstveno ustrezna, jo je treba pred distribuiranjem v omrežje ustrezno obdelati oziroma dezinficirati. Na ta način uničimo mikroorganizme, ki bi bili lahko škodljivi zdravju uporabnikov. V Občini Idrija vodo najpogosteje dezinficiramo s klorovimi preparati, ponekod tudi z ultravijoličnimi žarki in filtriranjem. Klor obenem preprečuje tudi možnost naknadne kontaminacije vode med transportom po cevovodu.

Komunala ima kot upravljavec vodooskrbnih sistemov v Občini Idrija vzpostavljen HACCP načrt, s katerim zagotavlja zdravstveno ustreznost pitne vode. Na vodovodnem omrežju (na pipah pri potrošnikih) z rednim izvajanjem mikrobioloških in kemijskih analiz preverja kakovost pitne vode.

V vodo dodajamo minimalno količino klorovega preparata, ki zagotavlja zdravstveno ustreznost pitne vode oziroma preprečuje širjenje nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi v vodi. Taka koncentracija prisotnega klora v pitni vodi ni škodljiva za zdravje uporabnikov. 

Pokličite nas na našo dežurno številko 051 440 527. V primeru upravičenega suma na neskladnost pitne vode bomo po predhodnem dogovoru odvzeli vzorec za mikrobiološko in/ali fizikalno-kemijsko analizo.

Če je pitna voda na vašem oskrbovalnem območju dezinficirana, ima lahko vonj po dezinfekcijskem sredstvu, kar se ne obravnava kot neskladnost. Neprijeten vonj je lahko tudi posledica zadrževanja vode v hišnem vodovodnem omrežju, prav tako so pogoste pritožbe uporabnikov v novozgrajenih stanovanjskih objektih. Uporabnikom priporočamo, da upoštevajo priporočila za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja, ki jih najdete na spodnjih povezavah:

  • Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja (tukaj);
  • Priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje in odpravo tveganja, če je vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje (tukaj)

ter na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (tukaj).

V pitni vodi so raztopljene različne snovi. Količina in vrsta teh snovi sta odvisni od območja, kjer voda izvira, in od kemične sestave podlage, preko katere teče. Trdota je tako posledica prisotnosti v vodi raztopljenih mineralov (predvsem kalcijevih ter magnezijevih hidrogenkarbonatov) in je moteča predvsem zaradi vodnega kamna, ki se zaradi slabe topnosti teh mineralov nalaga na stenah cevovodov, na grelnih površinah in na površinah v kopalnici ali kuhinji.  Z vidika uporabe vode za pitje in pripravo hrane pa je prisotnost mineralnih snovi v vodi ugodna: vodi daje okus, človeku pa nujno potrebne minerale.

V spodnjih tabelah so prikazani podatki o trdoti vode iz vodnih virov na območju Občine Idrija:

Vodooskrbni sistemSkupna trdota vode (°dH) 
sistemi v Idriji10-12 °dH
Spodnja Idrija12 °dH
Godovič, Zavratec10 °dH
Črni Vrh nad Idrijo11 °dH
Gore, Dole11 °dH
Ledine11 °dH
Vojsko, Čekovnik9 °dH
0 – 4 °dHzelo mehka (destilirana voda)
4 – 8 °dHmehka voda (deževnica)
8 – 18 °dHsrednje trda voda (večina vodovodnih vod)
18 – 30 °dHtrda voda
nad 30 °dHzelo trda voda

Obarvanost vode je občasen pojav, ki ga opazimo kot posledico uporabe manj kakovostnih materialov v hišnem vodovodnem omrežju, ki rjavijo. Ob popravilih na javnem ali hišnem vodovodnem omrežju je obarvanost lahko posledica usedlin na vodovodni mreži. Obarvanost pitne vode bi lahko bila tudi posledica prisotnosti železa v vodnem viru, ki v stiku z zrakom oksidira v netopno obliko železovega (III) oksida, ki je rjave barve, a železo v vodnih virih vodovodnih sistemov v našem upravljanju ni prisotno.

Uporabnikom priporočamo, da v primeru obarvanosti upoštevajo priporočila za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja, ki jih najdete na spodnjih povezavah:

  • Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja (tukaj);
  • Priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje in odpravo tveganja, če je vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje (tukaj)

ter na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (tukaj).

Med uporabniki pitne vode je razširjeno zmotno prepričanje, da je bela voda, ki občasno priteče iz pipe, posledica prekomerne koncentracije dezinfekcijskega sredstva (klora) v vodi. A na podlagi barve vode ni mogoče določiti prisotnosti klora. Bela obarvanost vode, ki se po nekaj sekundah, ko jo natočimo v kozarec, zbistri, je zgolj posledica prisotnosti zraka v vodi. Taka voda je primerna za uživanje. 

Zlasti ob dolgotrajnih ali intenzivnih padavinah (daljše deževje, nalivi) obstaja verjetnost, da voda iz nekaterih sistemov postane motna. Taka voda ni primerna za uživanje oziroma jo je treba v prehranske namene predhodno prekuhati. Uporabnike pitne vode pozivamo, naj v primerih, ko opazijo spremembe v barvi in vonju vode, to takoj javijo na našo dežurno telefonsko številko 051 440 527. 

Do prekinitve oskrbe s pitno vodo lahko pride zaradi načrtovanih ali interventih posegov v javno ali hišno vodovodno omrežje. Voda je po prekinitvi pogosto obarvana in motna. Priporočamo, da pred uporabo vode v prehrambne namene hišno vodovodno omrežje dobro sperete:

  • Dokler oskrba s pitno vodo ni ponovno vzpostavljena, naj ostanejo pipe zaprte.
  • Pred spiranjem odstranite mrežice oz. perlatorje na pipah. Očistite jih ali po potrebi zamenjajte.
  • Po ponovni vzpostavitvi oskrbe s pitno vodo pred ponovno uporabo pitne vode v prehrambne namene v prvem koraku poskrbite za spiranje hišnega vodovodnega omrežja na mestih, kjer je  nevarnost za zdravje manjša (npr. v WC-ju, na pipi v stranišču) in ne na pipi v kuhinji, kjer se pitna voda uporablja za pripravo hrane. Pipo (mešalno armaturo in baterijo) postavite v skrajni položaj, v katerem izteka izključno hladna voda.
  • V drugem koraku poskrbite za spiranje na vseh odvzemnih mestih. Spiranje naj bo intenzivno v sunkih s turbulentnim tokom. Turbulenco s sunki povzročamo z večkratnim zapiranjem in odpiranjem pip. Čas spiranja je odvisen od ugotovljenih razmer in lahko traja tudi 15 minut in več.
  • Za kratek čas premaknite pipo (mešalno armaturo in baterijo) tudi v skrajni položaj, v katerem teče izključno topla voda.
  • Dokler omrežje ne bo izprano, ne uporabljajte pralnih in pomivalnih strojev.

Spiranje hišnega vodovodnega omrežja je v večini primerov zadosten ukrep. Če kljub spiranju ostane dvom v skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode, nas pokličite na našo dežurno številko 051 440 527. V primeru upravičenega suma na neskladnost pitne vode bomo po predhodnem dogovoru odvzeli vzorec za mikrobiološko in/ali fizikalno-kemijsko analizo.

Če obstaja utemeljen sum, da pitna voda predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi, Komunala uporabnike o tem nemudoma obvesti na načine, ki so objavljeni tukaj. Prekuhavanje vode je praviloma kratkoročen, a nujen ukrep, s katerim izboljšamo mikrobiološko kakovost pitne vode. S pravilnim prekuhavanjem uničimo ali inaktiviramo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z vodo. V nadaljevanju so povzeta priporočila o uporabi vode ob izdanem ukrepu prekuhavanja vode, ki so sicer objavljena tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje

Posoda: Vodo natočimo v čisto kuhinjsko posodo (oprano z detergentom in vodo) in jo zavremo.

Čas prekuhavanja: Potem, ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še eno minuto. Ker se pogoji delovanja na mikroorganizme spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je vretje dobro podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo, da voda vre vsaj tri minute. Na ta način uničimo ali inaktiviramo vegetativne oblike zdravju škodljivih bakterij, viruse ter ciste giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom (npr. bolniki z AIDS-om).

Shranjevanje: Zaradi možnosti naknadnega onesnaženja že prekuhane vode, je najbolje, da voda ostane v isti posodi, kot je bila uporabljena za prekuhavanje. Hranimo jo v hladilniku v čisti in pokriti posodi.

Čas uporabe: Tako pripravljeno vodo lahko za pitje in pripravo hrane uporabljamo 24 ur, izjemoma pa do 48 ur.

Odstranjevanje delcev: Če je voda motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti večino delcev, in sicer z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, po možnosti prelikane tkanine, ali skozi čist papirnat filter (npr. filter za kavo). Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oziroma drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali podobne jedi.

  • Povzetek postopka prekuhavanja vode:
  • Dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem je varna metoda.
  • Tri minute burnega vretja pomeni široko mikrobiološko varnost.
  • Če je voda motna, jo pred prekuhavanjem zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo.
  • Preprečiti je treba možnost naknadnega onesnaženja prekuhane vode.
  • Vodo hranimo v hladilniku.
  • Za pitje in pripravo hrane jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur.

Hišno vodovodno omrežje vključuje cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati.

Priporočamo, da:

  • Pustite, da voda na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj dve minuti oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali, njen curek pa je enakomeren, srednje jakosti in debeline svinčnika;
  • Vsaj enkrat krat na 14 dni na vseh pipah snamete in očistite mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna;
  • Poskrbite, da se vodovodno omrežje povsod zaključi z iztokom in da ni slepih rokavov. Kjer to ni mogoče, je treba vsak teden pred prvo uporabo pitne vode iz omrežja spirati omrežje, dokler se temperatura vode ne ustali.

Uporabnikom priporočamo tudi, da upoštevajo priporočila za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja, ki jih najdete na spodnjih povezavah:

  • Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja (tukaj);
  • Priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje in odpravo tveganja, če je vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje (tukaj)

ter na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (tukaj).

Strošek zamenjave omenjenega ventila je strošek uporabnika. Predlagamo pa, da se ob posegu zamenjave dotrajanega ventila izdela še vodomerni jašek, v katerega se vgradi vodomer, kar predpisuje tudi Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Idrija. Praksa potrjuje, da se po vgradnji vodomera bivšim pavšalnim plačnikom stroški za oskrbo s pitno vodo običajno zmanjšajo.

Ker gre v tem primeru za vodovodni priključek, predlagamo, da se ob obnovi vodovodnega priključka izvede tudi prestavitev vodomera iz vaše hiše, kar bi omogočilo lažji nadzor in vzdrževanje vodovodnega priključka. V ta namen bi se zgradil vodomerni jašek ali pa vgradil tipski jašek pred hišo. Stroške obnove vodovodnega priključka krije uporabnik sam.

Zaradi nizkih temperatur zraka se pogosto zgodi, da voda v vodovodnih sistemih s slabšim pretokom zamrzne. Enako se zgodi tudi v ceveh, ki pred mrazom niso dovolj zaščitene, ter v ceveh, ki so vgrajene preplitvo v tleh ali v stenah. Prvi znak, ki ga opazimo, je suha pipa. V takih primerih je treba čimprej odtajati cev, da se izognemo pokanju in poškodbam. Te običajno odkrijemo šele v toplejšem času, ko začne voda puščati. Pozimi morajo uporabniki pozorneje spremljati stanje vodomera in porabo pitne vode, vse morebitne okvare na priključku ali vodomeru pa javiti Komunali na info@komunalaidrija.si oziroma na telefon 05/ 37 27 200 (sprejemna pisarna) oziroma dežurno telefonsko številko 051 440 527. Stroške zamenjave zamrznjenega vodomera nosi uporabnik.

Uporabniki lahko zamrzovanje vode in nevšečnosti preprečite z naslednjimi ukrepi: 

  • Plitve vodomerne jaške in pokrov zaščitite pred zmrzaljo z dodatno toplotno izolacijo (s stiroporjem, stirodurjem);
  • preprečite kroženje hladnega zraka v vodomernem jašku oziroma okrog instalacij;
  • zagotovite kroženje vode po instalaciji z minimalnim pretokom;
  • redno pregledujte vikende, počitniške hiše, novogradnje, gradbišča ipd. ter preverjajte pretok vode;
  • redno (vsaj mesečno) spremljajte stanje vodomera.

Če voda na vodomernem mestu izteka na vodomeru, je treba zapreti ventil pred vodomerom in nam napako javiti na telefonsko številko 05/ 37 27 221 ali na dežurno telefonsko številko 051 440 527.

V izjemnih primerih, ko voda močno izteka in povzroča materialno škodo ali ogroža premoženje, za pomoč lahko pokličete gasilce.

V nobenem primeru pa se odprave okvare ne smete lotiti sami ali se poslužiti storitev različnih izvajalcev na trgu.

Priključek na javni vodovod, vključno z obračunskim vodomerom, v skladu z zakonodajo lahko vzdržuje izključno izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Meja med priključkom na javni vodovod in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spojni element na iztoku iz vodomera. Uporabnik ne sme samovoljno izvajati nikakršnih posegov v priključek do spojnega elementa za vodomernim mestom, saj je dejanje v nasprotju z zakonodajo in je zanj predpisana globa.

Oprostitev plačila dajatve za odpadno vodo je v primeru polnjenja bazna mogoča, saj iz te vode ne nastaja odpadna voda. Sporočiti pa nam morate podatek o stanju vodomera pred in po polnjenju bazena (najbolje, da ga fotografirate), in sicer na info@komunalaidrija.si ali telefon 05/ 37 27 200.

0,17  litrov/sekundo = 10  litrov/minuto = 600  litrov/uro = 14.500 litrov/dan = 14,5 m3/dan

(meritve: Komunala d.o.o., Idrija)

0,74  litrov/sekundo = 44  litrov/minuto = 2.660  litrov/uro = 64.000 litrov/dan = 64 m3/dan

(meritve: Komunala d.o.o., Idrija)

  • 1 minuta izgube = 0.29 cL
  • 1 ura izgube = 17.74 cL
  • 1 dan izgube = 4.26 L
  • 1 teden izgube = 30.28 L
  • 1 mesec izgube = 128.69 L

 

  1. Uporabnik si pridobi soglasje Komunale kot izvajalke javne službe. Na sedežu Komunale (Carl Jakoba 4, 5280 Idrija) predloži Vlogo za priklop na gospodarsko javno infrastrukturo ter projektno dokumentacijo skladno z občinskim Odlokom.
  2. Komunala izvede ogled terena in uporabniku izda soglasje ali dodatna navodila. Če je iz priložene projektne dokumentacije razvidno, da je vodovodni priključek projektiran skladno s tehničnim pravilnikom, če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnega omrežja in če je priključek tehnično izvedljiv, Komunala izda soglasje za vodovodni priključek.
  3. Komunala izvede priključitev uporabnika na javni vodovod. Priključitev in dobava vode se izvedeta, ko uporabnik izpolni vse pogoje, določene s soglasji, in ko poravna vse obveznosti ter predloži potrebno dokumentacijo. Vodovodni priključek se izvede za vsako stavbo posebej, lahko pa ima stavba tudi več vodovodnih priključkov.
  4. Komunala pripravi geodetski posnetek in priključek vriše v kataster.
  5. Komunala uporabnika vpiše v obračunski program ter izstavi račun za opravljena dela.

Naravna pitna voda je nenadomestljiva in neprecenljiva dobrina. Voda predstavlja 60 – 70% telesne teže človeka. Človek lahko preživi brez hrane več tednov, brez pitne vode pa le nekaj dni. 

Že z majhnimi koraki lahko zmanjšamo porabo vode: 
  1. Med ščetkanjem zob zapremo pipo.
  2. Skrajšamo čas tuširanja.
  3. Vrt zalijemo z deževnico.
  4. Spremljamo mesečno porabo pitne vode. V primeru, da se ta iz neznanih razlogov poveča, obvestimo Komunalo.
  5.  Perilo in posodo operemo, ko sta pralni oz. pomivalni stroj polna.
Ali ste vedeli, da …
  1. se je poraba vode v svetu v zadnjih sto letih povečala za več kot šestkrat?
  2. iz odprte pipe na minuto steče do 20 litrov vode?
  3. med tuširanjem porabimo okrog 140 litrov vode?
  4. za kopanje v kadi porabimo dvakrat več vode kot za tuširanje?
  5. iz pipe, iz katere kaplja 1 kapljica na minuto, dnevno izgubimo do 50 litrov vode?
  6. porabimo več vode, če posodo pomivamo ročno  kot  v pomivalnem stroju?
  7. petina splakovalnikov v stranišču pušča, ne da bi to vedeli?
  8. k varčnemu ravnanju z vodnimi viri prispevamo z razumnim potrošništvom in  izogibanjem nepotrebnim nakupom?
  9. upravljavci vodovodnih sistemov prispevamo k varčevanju z vodo z zmanjševanjem vodnih izgub?