Človekov način življenja in hiter gospodarski razvoj  posledično povzročata nastanek različnih  onesnaženj, med drugim tudi odpadne vode, katere lahko porušijo naravno ravnovesje. Poraba vode se zaradi hitrega naraščanja prebivalstva povečuje, posledično je tako več odpadnih vod. Njihovega nastanka ne moremo preprečiti, lahko pa jih omejimo in jih prečistimo tako, da po izpustu v okolju ne bodo povzročale škode. Dandanes si prizadevamo, da bi bilo okolje, v katerem živimo, čisto. Za varovanje voda je tako prvi ukrep izgradnja kanalizacijskih sistemov z zaključkom s komunalno čistilno napravo. Čistilne naprave predstavljajo najpomembnejše ukrepe za izboljševanje in ohranjanje kakovosti vodnega okolja (Roš, 2015).

Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Idrija je Javno podjetje KOMUNALA Idrija d.o.o.

Območje izvajanja javne službe:

Ozemlje občine Idrija obsega 294 km² in šteje približno 12.000 prebivalcev, ki živijo v 38 naseljenih krajih. Na zemljevidu idrijsko območje razpoznavno zaznamuje zgornje porečje reke Idrijce s pritoki, kjer se stikata alpski in dinarski svet, ki je razbrazdan s številnimi grapami in dolinami. Tri četrtine površja prekrivajo gozdovi, proti vrhu pobočij pa se razprostirajo kraške planote : Črnovrška, Zadloška, Vojskarska, Ledinska, Vrsniška.

Občina Idrija
(Vir: Wikipedia, Občina Idrija, 2022)

Javno kanalizacijsko omrežje

Komunala d.o.o. upravlja s tremi kanalizacijskimi omrežji na območju občine Idrija  v skupni dolžini 50. 049 m.  Na celotnem območju Idrije je evidentiranih 29.955 m meteorne kanalizacije, ki pa je ne upravlja in je nima v najemu. Vzdrževalna dela na meteornem omrežju se izvajajo v sklopu vzdrževanja javnih cest oz. po posameznem naročilu lastnika infrastrukture.

Komunalna odpadna voda

Komunalna odpadna voda nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih, zato jo imenujemo gospodinjska odpadna voda. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi (pisarnah, gostilnah, jedilnicah it.), v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Sem štejemo tudi t. i. sanitarne vode, ki nastajajo v različnih tehnoloških obratih pri tuširanju, pranju in umivanju zaposlenih. 

Komunalna odpadna voda vsebuje naslednja onesnaževala:

• maščobe, olja, škrob, ogljikove hidrate ipd., ki nastajajo pri kuhanju,
• fekalije, urin in papir, ki nastajajo pri uporabi sanitarij,
• milo, detergente in ostanke čistil, ki nastajajo pri čiščenju, umivanju in pranju.

Onesnaženje komunalne odpadne vode je odvisno od vrste dejavnikov, predvsem od načina življenja ljudi, torej od razvoja družbe v določenem okolju, zato je tudi v posameznih delih sveta različno (Roš, 2015).

Kanalizacijski sistem

Kanalizacijske sisteme ločimo glede na vrsto vode, ki jo odvajamo, na mešan in ločen kanalizacijski sistem. Če odvajamo po kanalizacijskem sistemu odpadno vodo in padavinsko vodo skupaj, govorimo o mešanem sistemu, če pa odvajamo v en kanalizacijski sistem padavinsko vodo, v drug sistem pa odpadno vodo, govorimo o ločenem sistemu.

Kanalizacijski sistem ima, glede na ostalo komunalno infrastrukturo, veliko več specifičnih objektov. K objektom kanalizacijskih sistemom prištevamo: jaške, cestne požiralnike, združitvene objekte, kaskade, podvode (sifone), razbremenilnike, zadrževalne bazene deževnih vod, črpališča.                             

Vsi objekti, razen hišnih priključkov in ponikalnic padavinskih vod s streh, ki so v zasebnem lastništvu, so javnega značaja in za njihovo obratovanje in vzdrževanje skrbi Komunala Idrija.

Kaj ne sodi v kanalizacijo

V kanalizaciji  pogosto najdemo stvari, ki vanjo ne sodijo in ovirajo ali celo onemogočijo pretok odpadne vode, škodujejo kanalizacijskemu sistemu in lahko spremenijo sestavo odpadne vode do te mere, da je biološko čiščenje na čistilni napravi onemogočeno. Te snovi so potencialno nevarne tudi za delavce, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. 

Poskrbimo, da v odtok in kanalizacijo ne odlagamo: 

• odpadnih olj in naftnih derivatov,
• barv, topil, dezinfekcijskih sredstev, kislin, lugov, fitofarmacevtskih sredstev in zdravil,
• gradbenih odpadkov, 
• trdnih odpadkov, kot so kosi tekstila, drobni plastični predmeti, papir in embalaža,
• organskih odpadkov ter
• vsebine septičnih jam. 

V ne tako daljni preteklosti so se odpadne vode iz gospodinjstev odvajale direktno v naravo. Kasneje so se zbirale v greznicah. Danes so v veliki meri uporabniki priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, ki nato vodi odpadne vode v čistilno napravo. Mehanska in biološko prečiščena voda iz čistilnih naprav se nato vrne v naravno okolje, s tem se sklene krogotok vode.

Čistilne naprave v upravljanju Komunale Idrija

Komunala Idrija ima v upravljanju 3 komunalne čistilne naprave (ČN), in sicer v Idriji z zmogljivostjo  9.000 PE, Spodnji Idriji z zmogljivostjo 2.000 PE in v Godoviču z zmogljivostjo 1.000 PE. ČN Idrija je edina opremljena za nadaljnjo obdelavo blata. Občina Idrija je v letu 2020  pričela z novogradnjo ČN Godovič, kjer so se dela zaključila in se je kanalizacijski sistem v začetku leta 2022 preusmeril na novo ČN. V letošnjem letu tako poteka poskusno obratovanje.

ČN Idrija

Slika 2: ČN Idrija

a) IZVOR ODPADNIH VOD IN IZTOK

Na ČN Idrija, katere kapaciteta je 9.000 PE,  pritekajo odpadne vode iz aglomeracije 1827 Idrija in aglomeracije 1983  Spodnja Idrija. Prečiščene komunalne odpadne vode se iz čistilne naprave odvajajo v vodotok Idrijca na mestu iztoka, določenem z Gauss-Krugerjevima koordinatama Y=425160 in X=96884, pri čemer je: 

• največja letna količina komunalne odpadne vode 492.750 m³, 
• največja dnevna količina komunalne odpadne vode 1.350 m³ ter
• največji 6-urni povprečni pretok na iztoku iz čistilne naprave 62.5 l/s.  

Na ČN Idrija se čistijo industrijske odpadne vode iz naprav Kolektor in Klavnica Idrija.

b) OPIS TEHNOLOGIJE ČIŠČENJA

Na rekonstruirani čistilni napravi Idrija potekajo naslednje faze čiščenja:

Mehansko predčiščenje in črpališče

• Grobo mehansko predčiščenje
• Vstopno črpališče
• Fino mehansko predčiščenje – kombinirana naprava (fine grablje, lovilec olj/maščob in ozračen peskolov s klasifikatorjem peska)
• Regulacija dotoka na biološko stopnjo (venturi s prelivom) z merilcem pretoka
• Črpališče na akumulacijski bazen
• Akumulacijski izravnalni bazen
• Postaja za sprejem grezničnih vsebin

Biološka stopnja

• Razdelilni jašek
• Defosfatizacija (2 vzporedni liniji)
• Denitrifikacija (2 vzporedni liniji)
• Aeracija (2 vzporedni liniji)
• Nitrifikacija MBBR (2 vzporedni liniji)
• Črpališče recikla nitratov
• Dotočni jašek – naknadni usedalnik
• Naknadni usedalnik
• Črpališče povratnega blata
• Mikrofiltracija
• Črpališče ostanka na filtru
• UV dezinfekcija pred iztokom
• Merilec pretoka – merilno mesto na iztoku

Linija blata

• Črpališče povratka blatenice in dehidracije
• Črpališče odvišnega blata 
• Zgoščevalec blata 
• Zgoščevalec blata 
• Črpališče na dehidracijo 
• Dehidracija blata s centrifugo
• Kontejnerji za dehidrirano blato

c) UČINEK ČIŠČENJA

ČN Idrija v celoti dosega predvidene učinke čiščenja oz. maksimalne dovoljene koncentracije na iztoku v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Štiri krat letno izvaja pooblaščena inštitucija monitoring odpadnih vod v skladu z veljavnimi predpisi in pravilniki. V okviru monitoringa se določajo vstopni in izstopni parametri ter učinek čiščenja KPK, BPK₅, dušika in fosforja.

Za nadzor nad delovanjem čistilne naprave je predvidena  občasna interna kontrola procesnih parametrov ter ugotavljanje učinkovitosti delovanja čistilne naprave. 

Izvaja in kontrolira se:

• kontrola vstopne in izstopne vode  (merjenje koncentracije osnovnih parametrov),
• vsebnost raztopljenega kisika v biološkem  bazenu, količino in kvaliteto aktivnega blata v  biološkem reaktorju,
• izgled očiščene vode na iztoku ČN.

Slika 3: Tehnološka shema ČN Idrija

Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, morajo lastniki stavb zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi (v nadaljevanju MKČN), z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.

Kjer odvajanje in čiščenje odpadne vode ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500 m in podobno) se namesto MKČN namesti nepretočna greznica. To je razvidno iz vodnega soglasja.

Izvajanje javne službe

Obvezna gospodarska javna služba, ki se izvaja skladno s potrjenim Programom odvajanja in čiščenja  komunalne in padavinske komunalne vode v Občini Idrija za 2021 – 2024, med drugim obsega tudi:

• prevzem in odvažanje blata in komunalne odpadne vode iz obstoječih pretočnih in nepretočnih greznicah
• prevzem in odvažanje blata iz MKČN, manjših od 50 PE
• pregledovanje MKČN , manjših od 50 PE

Storitve prevzema grezničnih muljev (blata) in prevoz na ČN Idrija izvaja zunanji izvajalec, izbran s postopkom javnega naročanja.

Praznjenje MKČN in greznic

Redni prevzem blata iz MKČN  se izvaja najmanj enkrat na tri leta. O terminu praznjenja se lastika naprave pisno obvesti. Redno praznjenje se izvaja tudi za obstoječe pretočne greznice.

Pregledovanje MKČN

Komunala Idrija periodično, na tri leta, pregleduje vse MKČN, za katere je iz predloženega analiznega izvida razvidno, da naprava deluje v skladu z zakonodajo. Prvi pregled se izvede prvo leto po pridobljenem Poročilu o prvih meritvah. Po pregledu se na predpisanem obrazcu izdela Poročilo o pregledu, na podlagi katerega je lastnik še nadaljnja tri leta upravičen do znižane cene okoljske dajatve. V občini Idrija je evidentiranih 69 MKČN do 50 PE, od tega jih je 35 ustrezno delujočih.